Novo mesto na bregu Krke

Novo mesto večina prepozna po podobi slikoviti podobo rečnega polotoka . Najdaljša slovenska reka Krka je skozi stoletja s svojo močjo in naravo, ustvarila pogoje za poselitev območja Novo mesto. Polotok na katerem je vzniknilo naselje, kasneje pa mesto, je najbolj viden iz zraka. Po najbolj značilni podobi, ki jo najdemo v tako klasičnih kot tudi sodobnih medijih izgleda kot mesto ob reki Krki.

Iz zraka pa bomo opazili, da je Novo mesto del edinstvene igre narave. Reka je na tem območju ustvarila tri zaporedne zavoje, med njimi pa so nastali trije rečni pomoli. Prvi je Portovald, zadnji Ragov log, oba sta pretežno porasla z gozdovi. Najbolj izrazit srednji pa predstavlja mestno območje. Mestne pravice je Novo mesto dobilo v štirinajstem stoletju, današnja mestna občina pa je nastajala postopoma z odcepitvijo številnih danes sosednjih občin. Najprej se je pred več kot dvajsetimi leti odcepilo območje na katerem je takrat nastal občina Trebnje, štiri leta kasneje so sledile občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk, pred desetletjem pa sta se od odcepili območji na katerih sta nastali občini Straža in Šmarješke Toplice. Iz nekdanje največje slovenske občine je tako nastala mestna občina Novo mesto, ki ji od nekdaj pripada tudi naziv prestolnica Dolenjske . Poleg velikost ji ta vloga pripada zaradi številne industrije. Širše znana je predvsem avtomobilska, farmacevtska in kozmetična industrija. Ta je v obdobju po drugi svetovni vojni postopoma dajala kruh vedno več prebivalcem iz bližnje in daljne okolice, ki so se pred tem preživljali predvsem z kmetijstvom.

Pomemben prispevek pri razvoju je bila gradnja avtoceste Ljubljana – Zagreb, povezava pa je predstavljala pomemben odsek povezave med vzhodno in zahodno Evropo. Poleg industrije velja Novo mesto kot upravno, trgovsko, zdravstveno, izobraževalno in kulturno središče Dolenjske. Novo mesto je območje, ki ga velja obiskati zaradi imenitnosti naravnih danosti, kulture in tipičnega dolenjskega vsakdanjika.